Slepe postranice so različno veliko raki, od 2 milimetrov pa tja do treh centimetrov. Imajo bočno stisnjeno telo organizirano v glavoprsje (cefalotoraks) iz akrona in šestih telesnih segmentov, prsje (pereon) iz sedmih segmentov in zadek (pleon) iz šestih segmentov in telzona. Prvi trije imajo bočne lopute (epimere), zadnji trije pa tvorijo negibljivo urosomo. Na glavoprsju, ki ga v literaturi pogosto imenujejo kar glava ali glavina kapsula, najdemo dva para tipalnic, sprednje (mandibule), srednje (maksile 1) in zadnje (maksile 2) čeljusti, ter čeljustne nožice (maksilipedije). Oči nimajo. Na prsju najdemo tri tipe nog (pereopodov). Prva dva para sta specializirana za čiščenje, grabljenje in kopanje in ju imenujemo gnatopoda. Od preostalih petih nog sta dva para obrnjena naprej, trije pa v stran in nazaj. Vseh pet parov živali služi za premikanje. Na prsnih nogah so tudi škrge in sicer med drugim parom gnatopodov ter predzadnjim pereopodom. Na istem mestu imajo samice tudi listate tvorbe, imenovane oostegite, ki tvorijo valilnik (marzupij), v katerem samice nosijo jajca. Prvi trije pari zadkovih nog (pleopodi) so dvovejnati in metlasti, mediano pa speti s kaveljci. Zadnje tri imenujemo ritne nožice (uropodi). Prvi in drugi par sta vilasta in rigidna, zadnji pa ima notranjo vej skrajšano. Ritne nožice služi živali pri odrivanju od podlage.

Telo postranic je v funkcionalnem smislu elegantno oblikovano. Sploščeni, kvadratasti kolčki gnatopodov in pereopodov (kokse), razširjene baze zadnjih treh pereopodov (baze) in epimere na zadku ustvarjajo vzdolž trebušne strani globok žleb, v katerem imajo živali škrge, samice pa tudi valilnik. Metlasti pleopodi med zamahovanjem ustvarjajo vodni tok. Ob udarcu naprej zatresejo škržne lističe, ob zamahu nazaj pa ustvarijo podtlak, ki preko tipalnic in gnatopodov posrka vodo v žleb. Voda prinese kisik in kemijske informacije iz okolja, nekatere vrste pa to vodo tudi filtrirajo. Če je žival zvita v obliki črke U, se vstopni in izstopni tok izničita. Ko se žival iztegne, se vodni tok vzdolž telesa spremeni v reaktivni pogon in živalca zaplava.

Slepe postranice so največji rod sladkovodnih postranic na svetu. Naseljujejo podzemne vode oziroma vode, ki so tesno povezane s podzemnimi vodami. Navadno plazijo na enem ali drugem boku. Pri tem se odrivajo z urosomo, ter pomagajo pereopodi. Plavajo redko, maloštevilne vrste pa ponovno hodijo pokonci. Hranijo se z organskim drobirjem, biofilmom, nekatere pa so tudi plenilci in mrhovinarji. O razmnoževanju vemo le malo, samice v valilniku nosijo tudi nekaj deset jajc, iz katerih se izležejo mladički, ki jih samica postopoma izpušča v vodo.