Medonosna čebela je žuželka, ki jo uvrščamo med kožekrilce. Telo je organizirano v glavo (cefalon), oprsje (toraks) iz treh telesnih segmentov in zadek (abdomen). Na glavi najdemo dva para kolenastih tipalnic, tri pikčaste oči (ocele), par velikih fasetnih oči in obustne okončine, ki tvorijo lizalo-sesalo. To ima dobo razvite prve čeljusti (mandibule) za rezanje, ter dolg kosmat jeziček, ki ga tvorijo podaljšani in zliti deli zadnjih čeljust (labialna glosa). Jeziček obdajajo tipala zadnjih srednjih čeljusti (labialni palpi, maksilarne glose), ki skupaj z jezičkom tvorijo nekakšen trobec. Oprsje je močno centralizirano, največji je srednji oprsni segment (mezotoraks). Na vseh treh segmentih najdemo en par nog. Zadnji par ima močno sploščena golenca in košek iz ščetin, ter služi čebeli za zbiranje peloda. Srednji (mezototaks) in zadnji (metatoraks) oprsni segment nosita po en par membranastih, redko ožiljenih kril. Prvi par je večji, drugi manjši. Med letom oba para kril spnejo s kaveljci (retinakel). Zadek je ostro ločen od oprsja na račun zoženih prvih členov zadka. Zadek je brez nog, vpotegljiva leglica je preobražena v želo z zalustjo.

Kranjska sivka je le najbolj znana vrsta čebele izmed preko 540 vrst registriranih Sloveniji. Večina slovenskih čebel živi samotarsko življenje, manjši del pa jih uvrščamo med evsocialne vrste. Med slednje sodi kranjska sivka. Zaradi evsocialnega življenja je kranjska sivka komercialno zanimiva vrsta, ki je omogočila razcvet čebelarjenja pri nas.

Čebele so holometabolne žuželke. Njihov razvojni krog sestoji iz jajc, ličink, bube in odraslih. Živijo v družinah, ki jih tvorijo matica, delavke, troti in zalega. Matica je reproduktivna samica, ki leže jajca in je med vsemi prebivalci družine največja. V kratkem obdobju mlada matica poleti na praho in se pari se z več troti. Ob parjenju jim potrga testise, jih shrani, nato pa se vrne v družino in do konca življenja le še leže jajca. Negujejo in hranijo jo delavke. Vsi potomci matice so v sorodu, sestre ali polsestre. Iz neoplojenih jajc se razvijejo samci oz. troti, ki jih prepoznamo po večjih očeh in večji telesni velikosti. V panju nimajo posebne vloge in delavke jih neredko poženejo iz panja. Iz oplojenih jajc se razvijejo samičke, bodisi mlade matice, bodisi sterilne delavke. O razvoju odloča nega ličink: če jih hranijo z matičnim mlečkom in več sladkorja, se razvijejo matice, sicer pa delavke. Mati neredko pokonča mlade matice; če te odrastejo, z delom družine odletijo na svoje. Delavke so vključene v delo v panju in skozi življenje zamenjajo več vlog (kast). Sprva skrbijo za zalego, kasneje se zadržujejo ob panjskem žrelu kot stražarji in končno poletijo nabirat med in pelod. Sosledje kast je dinamično in vloge prilagajajo trenutnim potrebam. Biologija čebel je osupljiva in vredna branja.