Križevci so tipični predstavniki pajkov. Kot pri ostalih pajkovcih je njihovo telo razdeljeno na glavoprsje (prosomo) in zadek (opistosomo), ki sta povezani z izrazito ozko, pecljato povezavo. Glavoprsje sestavlja šest med seboj zlitih členov, ki so na hrbtni strani prekriti z enotnim karapaksom. Zadek je kroglaste ali ovalne oblike in ni členjen. Na glavoprsju je šest parov okončin. Prve so kleščaste pipalke (helicere), ki so spremenjene v strupnike, skozi katere se izlivajo strupne žlez. S pipalkami pajki  grabijo plen in ga potiskajo v usta, ki se odpirajo na bazi pipalk. Drugi par so pedipalpi, ki so pri samicah razviti kot kratke tipalnice, pri samcih pa služijo za prenos semenske tekočine ob parjenju. Sledijo štirje pari dolgih hodilnih nog, ki so prekrite s krajšimi dlačicami, čutilnimi dlakami (trihobotriji) in daljšimi trni. Zaključijo se s tremi krempeljci, s katerimi se križevci oprijemajo mreže. Okončine zadka so zreducirane na tri pare predilnih bradavic na koncu zadka, skozi katere pajki brizgajo različne oblike prediva, ki se ob nategu spremeni v  nosilne in lepilne niti značilnih kolesastih mrež, niti kokonov in niti, v katere živali zavijajo plen. V sprednjem delu glavoprsja imajo osem oči. Na spodnji strani zadka v njegovem sprednjem delu je spolna odprtina. Pri samicah spolno odprtino prekriva hitinska plošča (epigina), ki se s svojimi utori prilega izrastkom pedipalpa samca in omogoča razlikovanje vrst. Ob spolni odprtini so predalasta pljuča, tik pred predilnimi bradavicami pa se odpira odprtina cevastih vzdušnic (trahej). Samice so izrazito večje od samcev in dosežejo dolžine trupa med 12 in 17 mm, medtem ko je telesna dolžina samcev 5 do 10 mm.

Križevci lovijo s kolesastimi mrežami, zato so njihov plen predvsem leteče žuželke. Križevci so, tako kot večina pajkov predvsem nočne živali. Kljub osmim očem vidijo slabo, zato se pri zaznavanju okolice zanašajo predvsem za zaznavanje vibracij zraka in podlage. Na plen prežijo ob robu mreže ali pa v njeni sredini, obrnjeni z glavo navzdol. Mrežo dnevno čistijo in popravljajo, s čimer zagotavljajo njeno prosojnost in učinkovitost. V primeru večjih poškodb mrežo pojedo in jo zgradijo na novo. Vrsto navadni križevec najdemo od nižin do sredogorja. Pogosta je tudi v okolici človeških prebivališč in je lahko prepoznavna po značilnem belem vzorcu v obliki križa na hrbtni strani zadka.