Koščenec je slabih 10 centimetrov dolg rak, ki spada med deseteronožce, saj ima telo organizirano v glavoprsje (cefalotoraks), prsje (pereon) in zadek (pleon). Glavoprsje gradi akron in osem telesnih segmentov, prsje je iz petih telesnih segmentov in zadek iz šestih, ki jim je pridružena zadkova krpica. Glavoprsje in prsje pokriva enoten koš, hitinasta guba, ki je vzdolž hrbta prirasla na telo, v sprednjem delu podaljša v ost (rostrum), bočno pa sega do narastišč nog. Med telesom in košem nastane koševa votlina, kjer so škrge. Na glavoprsju ima koščenec sestavljene oči na pecljih, dva para tipalnic, prednje (mandibule), srednje (maksile 1) in zadnje (maksile 2) čeljusti, ter tri pare čeljustnih nožic (maksilipedijev). Noge na prsju so hodilne, prvi trije pari se končajo s škarjicami. Na zadku je pet parov dvovejnatih nog. Zadnji par, prav tako dvovejnat, je sploščen in z zadkovo krpico tvori repno

Koščenec je ena od dveh opisanih vrst iz rodu Austropotamobius v Sloveniji. Naravna razširjenost vrste je v južni Evropi, naseljen pa je tudi na Britansko otočje. V Sloveniji živi v Istri in na Vipavskem. Naseljuje manjše, čiste potoke, ki lahko poleti deloma presahnejo. Takrat se koščenci s še drugimi vrstami v veliki množini zberejo v globljih tolmunih, dokler jesensko deževje ne obudi potokov k življenju. Čez dan se zadržuje pod kamni, koreninami ali račinah, rovih, ki jih izkoplje sam. Aktivnejši so ponoči, takrat jih vidimo kako prosto lazijo po dnu. V nevarnosti zbežijo ritensko, ko z močnim zamahom oz. veslajem zadka odrinejo vodo podse. Hranijo se drobirjem, manjšimi nevretenčarji in mrhovino. Samice nosijo jajca prilepljena pod zadek.