Komarji so do centimetra dolge žuželke iz reda dvokrilcev. Telo je zgrajeno iz glave (cefalon), oprsja (toraks) in zadka (abdomen). Na glavi najdemo par sestavljenih oči, par tipalnic in obustni aparat tipa bodalo-sesalo. Tipalnice so, kot je značilno za podred Nematocera, zgrajene iz večjega števila enakih členov. Bodalo-sesalo sestavljajo neparna zgornja ustnica (labrum), neparna žlebasta spodnja ustnica (labium, tvorijo ga zlite zadnje čeljusti, maksile II), neparen hipofarinks, par prednjih čeljusti (mandibule) in par srednjih čeljusti (maksile I). Žlebasti labium tvori ovojnico rilčka, ki se ob vbodu zaviha nazaj in ne vstopi v rano. Rano v kožo zažagata tanki, nazobčani in izjemno ostri srednji čeljusti, pri tem pa jima pomagata prvi čeljusti, ki ranico razpirata. Labrum in hipofarinks vstopita v rano in delujeta v tandemu. Prvi deluje kot senzor, ki poišče kapilaro, skupaj pa se zložita v cevko imenovano proboscis, ki služi pretakanju sline v rano in črpanju krvi iz nje. Slina preprečuje strjevanje krvi in deluje kot lubrikant za bodice v rani. Oprsje je zgrajeno iz treh telesnih segmentov in je močno centralizirano, kar pomeni, da je osrednji telesni segment največji. Vsak oprsni segment nosi par členjenih nog, poleg tega pa na srednjem oprsnem segmentu (mezotoraks) najdemo par redko-ožiljenih kril, na zadnjem oprsnem segmentu (metatoraksu) pa par drobnih in močno spremenjenih kril imenovanih utripače (haltere). Te ustvarjajo brenčanje, sicer pa delujejo kot mehanoreceptorji, ki pomagajo živali pri ohranjanju ravnotežja in stabilizaciji leta.

Komarji so žuželke s popolno preobrazbo (holometabolne žuželke). Njihov življenjski cikel se začne z jajčeci, ki jih samica do 300 odloži v vodo. Pri izbiri vodnega telesa niso izbirčni. Iz jajčec se izležejo ličinke, zgrajene iz glave, oprsja brez nog in zadka, na koncu katerega je dihalni kompleks iz škrg in sifona za privzem atmosferskega kisika. Po več levitvah se ličinka zabubi. Tudi buba je vodna in diha z dihalnimi rožički. Buba se lahko premika, po 24-48 urah pa se levi v odraslo živali. Celoten razvoj traja od enega tedna do devet mesecev, kar je odvisno od vrste. Pri različnih vrstah poznamo tako prezimovanje kot poletno mirovanje, čas v katerem preživijo neugodne razmere bodisi kot jajca bodisi kot krvosese samice.

Komarji slovijo kot krvosesi, vendar se s krvjo prehranjujejo le samice, pri katerih je obrok krvi pomemben za produkcijo jajčec. Zaradi krvosesnega načina življenja so vektorji številnih bolezni. Vrstna struktura komarjev v Sloveniji se spreminja; čedalje pogostejše so vrste iz tropov.