
Dvorepke so drobni, primarno brezkrili in do nekaj milimetrov dolgi heksapodi bele ali rumenkaste barve. Njihovo telo je zgrajeno iz glave (cefalon), oprsja (toraks) in zadka (abdomen). Na glavi imajo dvorepke dolge nitaste tipalnice. Členi tipalnic so enako dolgi kot široki in zato spominjajo na niz kroglic (t.i. molkaste tipalnice). Obustni aparat je prilagojen grizenju, vendar ga ne vidimo, ker je skrit v glavino kapsulo. Oči ni. Oprsje je je iz treh segmentov, od katerih vsak nosi en par nog. Zadek je podolgast in iz 10 segmentov. Na trebušnih ploščicah (sternitih) zadka so domnevni ostanki zadkovih nog v obliki parnih izrastkov, imenovanih stileti, med katerimi so lahko drobni, vpotegljivi mešički. Med 8. in 9. segmentom sta spolni odprtini, na koncu telesa pa so cerki. Ta sta lahko dolga, členjena in nitasta, ter služita kot čutilo. Pri družini japigid sta kratka, enočlenska, kleščasta in ojačana s hitinom ter služita pridržanju plena.
Dvorepke so prebivalci stelje, prsti, in jam. Hranijo se z rastlinsko hrano, japigidi pa so plenilci. Pri ploditvi samci odlagajo spermatofore. Število vrst je majhno.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.