Gozdni ščurki spadajo z okoli centimetra dolžine med manjše predstavnike ščurkov. Na glavi imajo dolge nitaste tipalnice, velike fasetne oči, dva ocela in grizalo ki je obrnjeno nazaj proti zadnjemu delu telesa. Za oprsje je značilen ščitasto oblikovan pronotum, ki prekriva večji del glave. Krila so deloma otrdela tegmina z vidno ožiljenostjo, drugi par je opnast in ga pahljačasto zlagajo pod prvega. Krila so pri samicah lahko krajša od zadka. Ta ima na koncu dva kratka zadebeljena in členjena cerka. Noge so izrazito trnaste in močne, saj se večinoma premikajo po tleh. Večinoma so temno rjavo obarvani z vidno svetlejšo obrobo na pronotumu, lahko pa tudi v celoti svetlo rjavi.

V rod gozdnih ščurkov uvrščamo okoli 70 vrst, ki so razširjene predvsem v Palearktiki, nekaj vrst pa je afriških. Kot pove njihovo ime so to pretežno gozdne živali, ki živijo v stelji in listnem opadu. So vsejedi in imajo tako kot drugi ščurki endosimbiontske bakterije iz rodu Blattabacterium, ki živijo v maščobnih tkivih in pomagajo pri recikliranju dušika, ki ga v pretežno rastlinski prehrani lahko primanjkuje. Samci in samice komunicirajo s feromoni, pa tudi z zvočnimi signali, ki jih proizvajajo z udarjanjem zadka ob podlago. Samice jajčeca izležejo v posebno vrečo imenovano ovoteko, ki jo pritrdijo na podlago. Njihove ličinke so podobne odraslim le manjše in samo z zasnovami kril.