Mravlje so družina (fam. Formicidae) ozkopasih želatih os znotraj reda kožekrilcev. Glava je prognatna, z močnimi multifunkcionalnimi mandibulami, ki sodelujejo pri prehranjevanju in transportu hrane, obrambi ter manipulaciji s predmeti. Tipalnice so kolenčaste – med podaljšanim prvim členom (skapus) in ostalimi členi, ki tvorijo funikulus, je jasen pregib. Pri večini naših vrst tipalnice štejejo 11 ali 12 členov. K trem segmentom oprsja je priključen tudi prvi segment zadka (abdomna) in ga pri mravljah imenujemo propodeum, celotno telesno regijo pa mezosoma. Tu so trije pari hodilnih okončin. Delavke so nekrilate, samci in mlade neoplojene matice večine vrst so krilati, z dvema paroma kril, značilnimi za kožekrilce. Po oploditvi si matice krila odstranijo. Na koncu mezosome nad metakokso se nahaja za mravlje značilna metaplevralna žleza (pri nekaterih vrstah je sekundarno reducirana), navzven praviloma vidna kot izboklina z odprtino. Mezosomi sledi opasje (pedicel), sestavljen iz enega segmenta (petiolus = zmanjšan 2. abdominalni segment) ali dveh segmentov (petiolus in postpetiolus = zmanjšan 3. abdominalni segment). Na koncu telesa je gaster, ki ga sestavljajo ostali abdominalni segmenti. Pri večini skupin (poddružin) je razvito želo z izvodilom strupne žleze, pri nekaterih pa je želo reducirano.

Vse mravlje so evsocialno živeče žuželke. Živijo v skupnostih, ki jih imenujemo kolonije, ki so pri mravljah večletne. Sestavljajo jih delavke (sterilne samice), ena ali več matic (fertilne samice) in zarod (jajčeca, ličinke, bube). Ena od značilnosti evsocialnega življenja je delitev dela znotraj kolonije – matice so zadolžene za reprodukcijo, delavke pa za vsa ostala opravila. Tudi med delavkami je prisotna delitev dela, pri nekaterih vrstah se delavke v koloniji tudi jasno fizično razlikujejo (polimorfizem delavk). V delu sezone se v koloniji razvijejo tudi mlade, še neoplojene matice in haploidni samci, ki po določenem času odletijo iz mravljišč in se parijo. Pri večini vrst si matice same najdejo primerno mesto in začnejo leči jajčeca ter s tem ustanavljati novo kolonijo. Pri nekaterih vrstah se matice po oploditvi priključijo že obstoječi koloniji ali pa se z delom delavk odcepijo od matične kolonije. Veliko vrst iz zmernih pasov je socialno parazitskih – parazitska vrsta mravlje v začetni fazi ustanavljanja kolonije ali v celotnem življenjskem ciklu parazitira pri drugi vrsti mravlje. Pri nekaterih parazitskih vrstah so razviti le še spolni osebki (matice in samci). Mravlje najdemo praktično v vseh kopenskih habitatih, ponekod predstavljajo velik del živalske biomase. Mravljišča, kot imenujemo bivališča mravelj, se nahajajo na zelo različnih mestih: v tleh (pogosto pod kamni), v odpadlem lesu na tleh, v različnih delih živih dreves, v skalnih razpokah, lahko se naselijo v človeška bivališča. Večina vrst je omnivornih. Lahko plenijo druge nevretenčarje ali se prehranjujejo kot mrhovinarji. Do hrane rastlinskega izvora pogosto pridejo preko simbioze s kljunatimi žuželkami (listne uši, kaparji), od katerih dobijo sladke rastlinske sokove, ki jih te sesajo, v zameno za hrano pa jih mravlje ščitijo pred plenilci. Na svetu je poznanih več kot 14.000 vrst, največ v tropih, v Sloveniji pa dobrih 150 vrst.