Telo krogličark sestoji iz glave in bolj ali manj homonomno členjenega trupa s hodilnimi nogami. V primerjavi z drugimi dvojnonogami imajo krogličarke relativno kratko, do 20 mm dolgo telo. Trup je obokan in ga gradi 12 segmentov. Večina segmentov trupa je diplosomitov, paroma zlitih segmentov trupa, iz katerih na ventralni strani izraščata po dva para hodilnih okončin. Izjema so enojni prvi trije segmenti tik za glavo. Prvi segment trupa imenovan kolum je majhen, medtem ko je tergit drugega segmenta trupa zelo velik. Velik je tudi ščitast tergit zadnjega segmenta. Samci imajo na trupu 19, samice pa 17 parov nog. Glava je velika in okrogla. Na njej se nahaja par kratkih anten, od obustnih okončin pa par velikih mandibul, medtem ko so maksile zrasle v veliko ploščato strukturo na bazalni strani glave, ki se imenuje gnatohilarij. Oči so majhne iz nekaj ocelov ali v celoti reducirane. Krogličarke imajo na glavi ob bazah anten tudi Tömösvarjeve organe, za katere se predvideva, da imajo čutilno funkcijo, ki pa še vedno ni točno znana. Pri samcih je zadnji par nog prilagojen za oprijemanje samic med parjenjem.

Krogličarke najdemo predvsem v listni stelji, pod kamni in v razpadajočem lesu. V primerjavi z drugimi skupinami dvojnonog so nekoliko bolj odporne na izsuševanje. So rastlinojede živali, ki se prehranjujejo z različnim odmrlim rastlinskim materialom in so pomembni dekompozitorji. Kot obrambni odziv pred plenilci se krogličarke zvijejo v kroglico, podobno kot nekateri kopenski raki enakonožci (Oniscidea), s katerimi jih ob površnem pregledu zlahka zamenjamo. Poleg tega za obrambo pred plenilci krogličarke izločajo še različne neužitne izločke. Ličinke imajo manjše število členov kot odrasli. Med razvojem se ob levitvah dodajajo novi členi do končnega števila pri odraslih osebkih. Tudi odrasle živali se periodično levijo.