Za stenice je značilno tridelno telo iz glave (cefalon), oprsja (toraks) in zadka (abdomen). Tipična stenica ima bolj ali manj trikotno glavo, na kateri so tipalnice, fasetne in pikčaste oči, ter zanje značilen kljunec. Ta je je iz veččlenske, žlebasto oblikovane spodnje ustne (labium, zlite zadnje čeljusti), ki jo zgoraj pokriva labrum ali zgornja ustna, vanjo pa so vložena tri bodala. Bočni bodalci sta močno preobraženi prednji čeljusti (mandibule), srednje bodalo pa je iz para tesno prilegajočih se srednjih čeljusti. Na stiku med njima nastaneta dva kanala. Skozi zadnji kanal s pomočjo posebne črpalke izbrizgavajo slino v tkivo, s pomočjo sprednjega pa sesajo hrano. Zgradba in elastičnost kocin na čeljustih omogočajo, da med zabadanjem vodijo kljunec po tkivu. Na treh segmentih oprsja so okončine, na srednjem in zadnjem segmenti pa tudi krila. Na prvem oprsnem členu je trapezasti ovratnik (pronotum). Vrhnja sprednja krila imenujemo polpokrovke ali hemielitre in so predeljena v dva neenaka dela. Proksimalni usnjati del imenujemo korium, distalni del pa je mehkejši in mrenast. Zadnja krila so mehkejša (opnasta) in z vzdolžno gubo zložena pod sprednja.

Črtasta pižamarka spada med ščitaste stenice (Pentatomidae), za katere so značilne par pet-členske tipalnice, štiri-členski labrum kljunca in tričlenska stopalca (tarsus). Črtasta pižamarka ima zelo velik ščitek, vpadljiv vzorec črnih črt na živi rdeči podlagi, velika je od 8-12mm. Glava je drobna, na njej pa so poleg tipalnic še majhne sestavljene oči in par očesc. Na oprsju so trije pari nog, na spodnji strani med drugim in tretjim parom nog pa je parno izvodilo smradnih žlez, izločki pa so pomembni pri privabljanju spolnih partnerjev. Izločki smradnih žlez so vrstno specifični, nekatere vonjave so človeku neprijetne. Značilni kljunec se začenja na sprednjem delu glave in je običajno zložen nazaj med kolčki nog.

V Sloveniji živita dve vrsti rodu Graphosoma, splošno razširjena črtasta pižamarka (G. lineatum) in v submediteranskem delu Slovenije polpikčasta pižamarka (G. semipunctatum). Črtasta pižamarka se pojavlja na vrtovih in kamnitih gmajnah, skoraj povsod je pogosta. Njena vpadljiva rdeče črna obarvanost je svarilna, saj je zaradi obrambnih snovi, ki jih izloča, neužitna. Odrasle živali se pogosto zadržujejo na socvetjih kobulnic (Apiaceace), njihovih hranilnih rastlin. Jajčeca so sodčaste oblike, z značilnim »pokrovom«. Med dvorjenjem se oglašajo. Oddajajo nizke in tihe signale, ki jih brez posebnih mikrofonov in ojačevalnikov ne moremo slišati. Prva dva člena hrbtne strani zadka sta spojena v posebno ploščo, ki je prožno vezana na ostalo ogrodje. Z mišicami pritrjenimi nanjo ploščo in ves zadek zatresejo tako, da nastanejo nizke vibracije s frekvenco 100-150 Hz. Tresljaje okrepijo še vzdušni mehurji pod ploščo, ki jih žival lahko bolj ali manj napihne. »Slišijo« z nogami, v katerih so posebna čutila, ki so izredno občutljiva za tresenje podlage.