
Telesna zgradba najezdnikov je v osnovi podobna kot pri ostalih ozkopasih osah. Telo sestavljajo glava (cefalon), oprsje (toraks) in zadek (abdomen). Na glavi imajo par sestavljenih oči, tri pikčaste ocele, nitaste tipalnice in obustne okončine, ki tvorijo grizalo. Oprsje je iz treh segmentov, od katerih vsak nosi po en par nog. Srednji (mezotoraks) in zadnji (metatoraks) segment oprsja nosita po en par opnastih redko ožiljenih kril. Prvi par kril je večji od drugega, med seboj pa sta povezana s kaveljčki. Prvi člen zadka je pripojen v oprsje, drugi pa močno zožen (petiol), ki ostro ločuje oprsje in zadek. Zadek je brez nog. Leglica je podolgovata in cevasta ter služi odlaganju jajčec. Skupaj z jajčeci lahko skozi leglico izločajo tudi strup za imobilizacijo gostitelja. Leglice nekaterih najezdnikov so lahko izjemno dolge, pri nekaterih celo nekaj centimetrov in presega dolžino telesa.
Najezdniki so največja družina kožekrilcev s približno 25000 opisanimi vrstami. Najdemo jih na vseh celina razen Antarktike, kjer poseljujejo praktično vse kopenske habitate. Vsi najezdniki so parazitoidi, kar pomeni, da se njihove ličinke razvijajo znotraj gostitelja, ki ga ob koncu svojega razvoja ubijejo. Gostitelji ličink najezdnikov so najpogosteje ličinke drugih holometabolnih žuželk. Kot gostitelji prevladujejo predvsem ličinke metuljev, hroščev, dvokrilcev in drugih kožekrilcev. Nekateri najezdniki kot gostitelje izkoriščajo tudi pajke. Pri večini najezdnikov samica odloži jajčeca direktno v telo gostitelja, tako da z leglico predre telesno steno. Ob tem mora pogosto predreti tudi preko substrata v katerem živi gostitelj. V primeru ličink hroščev, ki živijo v deblih dreves, mora tako samica najezdnika z leglico poleg telesne stene ličinke predreti še nekaj centimetrov lesa. Tak primer je orjaški najezdnik (Dolichomitus mesocentrus), ki kot gostitelje izkorišča ličinke kozličkov (Cerambycidae). Odrasli najezdniki so prostoživeči in se hranijo z različnimi viri hrane. Najpogosteje se odrasli osebki prehranjujejo z rastlinskimi sokovi in nektarjem. Odrasle samice nekaterih najezdnikov se hranijo tudi s telesnimi tekočinami gostiteljev, ki skozi telesno steno gostitelja pritečejo med odlaganjem jajčec. Zajedanje najezdnikov ima pomemben vpliv na regulacijo velikosti populacij nekaterih členonožcev, ki služijo kot njihovi gostitelji. Posledično se nekateri najezdniki uporabljajo tudi pri biološkem zatiranju nekaterih škodljivih žuželk.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.