Pobrežne mokrice so predstavnice kopenskih enakonožcev oz. prašičkov (Oniscidea). Glavoprsje je zlito iz šestih telesnih somitov, prsje (pereon) je iz sedmih somitov, sledi mu zadek (pleon) iz šestih somitov, pri čemer je zadnji zlit z zadnjično krpico (telzonom) v pleotelzon. Na glavoprsju sta dva para tipalnic. Prvi par je tako zmanjšan, da ga s prostim očesom ne razločimo, drugi par pa je dolg in nitast. Obustni aparat sestavljajo sprednje čeljusti (mandibule) ter srednje in zadnje čeljusti (dva para maksil), za njimi pa še en par čeljustnih nožic (maksilipedijev). Na prsju je sedem parov zelo podobnih hodilnih okončin. Zadek nosi pet parov listastih in dvovejnatih zadkovih nožic (pleopodov), na koncu zadka pa iz pleotelzona izrašča par dolgih repnih nožic (uropodov), ki sta prav tako dvovejnati, obe veji pa sta dolgi in paličasti. Pobrežne mokrice so predstavnice skupine, ki je najverjetneje sestrska ostalim prašičkom in imajo nekaj značilnosti, ki jih pri drugih prašičkih ne najdemo: velike sestavljene oči, dolg končni del drugega para tipalnic iz številnih členov ter dolge repne nožice z enako velikima vejama. Pobrežna mokrica diha z notranjimi vejami zadkovih nožic, ki so po zgradbi podobne tistim pri vodnih enakonožcih in delujejo kot škrge. Ves čas so v kapljici vode v kamrici, ki jo oblikujejo trdnejše zunanje veje zadkovih nožic.

Pobrežna mokrica živi v pasu bibavice na skalnatih morskih obalah. Aktivna je podnevi, zato jo zlahka opazimo. Čeprav živi v bližini vode, je pristen kopenski rak, ki svoj celoten razvoj zaključi izven vodnega okolja. Kljub temu se vode ne izogiba in pogosto pobegne pod gladino, če jo vznemirimo. Kot ostali enakonožci odlaga jajčeca v valilnik, ki ga oblikujejo listasti izrastki na trebušni strani prsja. Pobrežna mokrica je eden od prašičkov, ki se za obrambo pred plenilci zanašajo na beg in je izredno hitra. Ima dolge noge, vretenasto telo in mineralizirano hitinjačo, ki je sorazmerno tanka. Vse življenje se pogosto levi, zamik med dvema levitvama pa je v ugodnih razmerah le dobra dva tedna. Med pripravo na levitev raztopi del kalcijevega karbonata v skeletu in ga začasno naloži v prostor med staro in nastajajočo hitinjačo v sprednjih štirih členih prsja. To je najbolj izrazito na trebušni strani, kjer so med pripravo na levitev vidne bele plošče iz mikroskopskih kroglic kalcijevega karbonata. Podobno nalaganje kalcijevega karbonata med pripravo na levitev je značilno tudi za večino drugih prašičkov. Ker enakonožci najprej levijo telesne člene za četrtim členom prsja, sprednje člene telesa pa z zamikom, lahko pobrežna mokrica v vmesnem obdobju, ki traja manj kot en dan, kalcijev karbonat znova privzame iz naloženih zalog.