Strige spadajo med preprosteje grajene stonoge. Vrste iz rodu Lithobius so srednje velike strige, dolge do pet centimetrov. Telo je zgrajeno iz glave, v katero so zliti akron in pet telesnih segmentov, ter trupa, ki ga gradi različno veliko število telesnih segmentov, v primeru rodu Lithobius je teh 15. Na glavi najdemo dve skupini pikčastih oči (ocele), tipalnice, prednje čeljusti (mandibule), srednje čeljusti (maksile 1) in zadnje čeljusti (maksile 2). Prvi par trupnih nog je funkcionalno pridružen glavi kot par močnih strupnikov, ki jih imenujemo maksilipediji. Hrbtne ploščice (tergiti) so alternirajoče dolžine, vsak drugi segment je kratek oz. dolg, kar poveča gibljivost živali. Osmi in sedmi tergit sta enako dolga. Na boku so odprtine vzdušnic (stigme). Vsak člen trupa nosi par nog, ki se proti koncu telesa daljšajo. Na kolčkih (koksah) zadnjih nog najdemo pore, skozi katere se izlivajo vonjave vključene v parjenje.

Strige so prebivalci tal. Ker jih hitinjača le delno varuje pred izsuševanjem, jih najdemo zlasti v prsti, med listjem ali pod kamenjem, kjer je lokalna mikroklima ugodnejša. Kot vse strige so tudi vrste rodu Lithobius plenilke manjših nevretenčarjev. Plenijo na dva načina, z zalezovanjem ali preže. Pri lovu uporabljajo strup iz maksilipedijev. Parjenje se začne s svatovanjem, med katerim se samec in samica otipavata s tipalkami, pomembo pa je tudi dotikanje tipalk in zadnjega para nog. Med svatovanjem samec sprede majhno mrežo, na katero odloži kapljico semena, ki ga samica privzame. Oplojena samička odlaga jajčka posamič. Vsako jajce še nekaj dni nosi preden ga odloži. Iz jajc se izležejo ličinke, ki še nimajo vseh telesnih členov.