
Telo škorpijonske muhe je deljeno v glavo (cefalon), oprsje (toraks) in zadek (abdomen). Glava je značilno podaljšana v kljunec, na katerem se nahaja obustni aparat v obliki grizala. Poleg tega na glavi najdemo par sestavljenih oči in par dolgih, nitastih tipalnic. Oprsni somiti so trije, pro-, mezo- in meta toraks; prvi je majhen, drugi in tretji pa velika. Vsak člen nosi par nog. Prvi par je manjši orientiran naprej. Zadnja dva para nog sta večja, z močnimi bedrci in obrnjena nazaj. Na drugem in tretjem oprsnem členu najdemo tudi zmerno gosto ožiljena membranasta krila. Ta so prosojna z nepravilnimi temnimi slikami. Med mirovanjem jih zlaga plosko, nekoliko pod kotom glede na vzdolžno os telesa. Zadek je členjen, samci imajo konec zadka spremenjen v napihnjen penis s kleščicami, kar spominja na škorpijonovo v strupnik preobraženo zadkovo krpico.
Družina škorpijonk je majhna in šteje približno 300 vrst, od teh jih v Sloveniji najdemo pet. Škorpijonke so prebivalke gozdov; na drevju in po grmovju si iščejo senčna in vlažna mesta. Večinoma so mrhovinarji redkeje plenilci. Samec in samica se pred parjenjem sporazumevata z vibracijskim snubitvenim napevom. Vibracije podlage sprožita s potresavanjem kril in zadka. Ličinke se podobno kot odrasli hranijo z mrhovino.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.