Ščetinka je majhna rakovica iz družine Pilumnidae, ki jo zlahka prepoznamo po rdečkasto-rjavi barvi, močno ščetinastem košu in črnih konicah škarjic. Kot vsi deseteronožci ima telo zgrajeno iz glavoprsja (cefalotoraksa) iz glavine krpe in osmih segmentov, prsja (pereona) iz petih segmentov in kratkega, zmanjšanjega in pod prsje zavihanega zadka (pleona) iz šestih segmetnov in zadnjične krpice (telzona). Glavoprsje in prsje pokriva enoten koš, ki sega do baz hodilnih nog. Na glavoprsju najdemo poleg sestavljenih in pecljatih oči še dva para tipalnic, po en par sprednjih, srednjih in zadnjih čeljusti in tri pare čeljustnih nožic. Če so noge glavoprsja kratke in skrite v kompakten obustni aparat ob ustih, so noge prsja (pereopodi) dobro vidne: prvi par je najočitnejši in se zaključi s škarjicami, preostali pa s krempljem in omogočajo hitro premikanje po podlagi. Noge na zadku (pleopodi) so pokrnele. Izjema so prvi par pri samcih oz. prva dva para pri samicah, ki služijo prenosu semena in držanju jajc.

Ščetinka je razširjena od Severnega morja vzdolž zahodnih atlantskih obal in v sredozemsko-črnomorsko območje. V slovenskem morju je razmeroma pogosta. Najdemo jo do globine 80 metrov, najraje pa se zadržuje v globinah 10 m. V pasu bibavice je ni. Pri izbiri morskega dna ni izbirčna, najdemo jo na kamnitem in blatnem dnu. Pretežno je mrhovinar. Samice imajo do 4000 jajčec, iz katerih se med majem in septembrom izležejo planktonske ličinke tipa zoeja.