Telo ploskih kačic je organizirano v glavo in bolj ali manj homonomno členjen trup iz velikega števila segmentov s hodilnimi nogami. Pri večjih predstavnikih lahko doseže do 130 mm v dolžino. Telo ploskih kačic je v prerezu okroglo, na hrbtni strani pa imajo krilato podaljšane hrbtne plošče, t.i. tergite. Trup običajno gradi 19-20 segmentov. Večina teh je diplosomitov, paroma zlitih segmentov trupa, iz katerih na ventralni strani izraščata po dva para hodilnih okončin. Izjema so prvi trije segmenti tik za glavo, ki so enojni. Na glavi se nahaja par relativno dolgih anten, od obustnih okončin pa par velikih mandibul in gnatohilarij, ploščata struktura iz zraslih maksil. Oči nimajo. Odrasle samice imajo 31 parov nog, samci pa 30 parov. Pri samcih je prvi par nog na 7. segmentu preoblikovan v gonopode za prenos skupkov semenske tekočine – spermatoforov.

Ploske kačice najdemo predvsem v gozdovih v listni stelji in drugih vlažnih habitatih, kot so barja in poplavni logi. So rastlinojede živali, ki se prehranjujejo z različnim odmrlim rastlinskim materialom in so pomembni dekompozitorji. Kot obrambni odziv pred plenilci se ploske kačice zvijajo v spiralo in izločajo različne neužitne izločke. Pri nekaterih predstavnikih ti izločki vsebujejo tudi cianid. Za predstavnike rodu Motyxia, ki je endemičen v Kaliforniji, je poleg izločanja cianida značilna še bioluminiscenca njihovega eksoskeleta, za katero predvidevajo, da služi kot opozorilni signal. Ličinke ploskih kačic, ki se izvalijo iz jajčec, imajo le sedem segmentov trupa. Med razvojem se nato sedemkrat levijo, ob levitvah pa se dodajajo novi segmenti trupa do končnega števila 20 segmentov pri odraslih osebkih. Odrasli osebki se ne levijo več.