
Bolhe so sekundarno brezkrile, do 3 mm dolge žuželke. Telo iz glave (cefalon), oprsja (toraks) in zadka (abdomen) je bočno močno stisnjeno in pokrito z močno sklerotiziranimi ploščami. Na glavi imajo preproste pikčaste oči (ocele), kratke tipalnice in obustne okončine spremenjene v bodalo-sesalo. Sprednje čeljusti so reducirane, dobro pa so razvite srednje in zadnje čeljusti. Slednje so zlite in tvorijo žlebasto oblikovano zadnjo ustno (labium), po kateri drsijo bodalca, zgoraj pa jih zapira del zgornje ustne (epifarinks). Bodalca so iz delov srednjih čeljusti (maksilarne lacine). Obustni aparat je opremljen še s tipali srednjih in zadnjih čeljusti (maksilarni in labialni palpi). Oprsje je iz treh telesnih segmentov, prvi je droben. Vsak oprsni segment nosi par nog, od katerih je zadnji par spremenjen za skakanje. Na koncu nog je par kavljastih in široko razklenjenih krempljev, ki omogočajo oprijem z gostiteljem. Vzdolž telesa so na hrbtni strani segmentov urejene ščetine, imenovane glavniki.
Bolhe so paraziti, ki se hranijo s krvjo sesalcev in ptic. Bočno stisnjeno telo in glavniki omogočajo enostavno premikanje med dlako, sklerotizirana hitinjača pa živali dobro varuje pred gostiteljevim praskanjem. Praviloma bolhe izbirajo eno gostiteljsko vrsto, vendar vsaj naše vrste niso tako ozko specializirane in lahko gostitelja oportunistično zamenjajo. Z bodalom prebodejo kožo in – medtem ko tipala počivajo na koži – v rano vbrizgajo sredstvo proti strjevanju krvi. Če je gostitelj ne zmoti, bolha na obrok zaužije do 5 ml krvi, hrani pa se enkrat na dan. Bolšji piki dražijo kožo in razširjajo bolezni.
Bolhe so ločenih spolov; samec je manjši in bolj gracilen od samice. Med parjenjem nosi samico na hrbtu, pri tem pa jo drži s tipalnicami in paritvenim aparatom. Bolhe so holometabolne žuželke, s štirimi glavnimi stadiji. Oplojena samica po obroku odloži jajčeca, praviloma v gnezdo oz. ležišče gostitelja. Na leglo odloži 6-10 jajc, jajca pa odlaga vsak dan približno tri mesece. Iz jajc se razvijejo žerkam podobne ličinke. Imajo le glavo, oprsje in zadek, hranijo pa se z iztrebki oz. užitnimi ostanki v gnezdu gostitelja. Po dveh levitvah ličinka sprede kokon in se po treh nadaljnjih levitvah v kokonu zabubi. V bubi poteče preobrazba v odraslo žival v 8-14 dneh. Mlade bolhe se morajo leviti, preden v dokončno spolno dozorijo. Odrasli živijo do tri mesece.
Bolhe veljajo za ene najboljših skakalce v živalskem svetu, kar jim omogoča blazinica na bazi tretjega para nog iz proteina rezilina. Ta se tik pred skokom napne kot vzmet in skupaj s krčenjem mišic prispeva v odriv.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.