
Mladoletnice so red žuželk, ki kot odrasle merijo od enega do štirih centimetrov. Večinoma so sivorjavih barv, le redko imajo na krilih rjavo, črno ali rumeno risbo. Telo mladoletnice je zgrajeno iz glave (cefalon), oprsja (toraks) in zadka (abdomen). Na glavi so dolge nitaste tipalnice, velike sestavljene oči, pikčaste oči in obustni aparat, ki ga tvorijo slabo razvite prednje čeljusti (mandibule), srednje čeljusti (maksile I) z velikimi tipali in neparna spodnja ustna iz zlitih zadnjih čeljusti (maksile II) in nekoliko manjšimi tipali. Oprsje je iz treh telesnih segmentov; na trebušni strani vsakega je pripet par členjenih nog, od katerih sta zadnja dva para znatno daljša. Na srednjem oprsnem segmentu (mezotoraks) in zadnjem oprsnem segmentu (metatoraks) je par kril, ki jih zlagajo strehasto. Krila so redko ožiljena in prekrita z dlačicami, kar je dalo redu latinsko ime. Zadek je brez okončin, zakrivajo ga krila.
Odrasle mladoletnice so kopenske živali. So slabi letalci, samice nekaterih vrst so celo brez kril. Čez dan posedajo po obrežnem rastlinju, aktivne pa so pretežno ponoči. Slabo razvit obustni aparat jim omogoča le hranjenje s tekočo hrano. Samice odlagajo jajca v vodo. Različne vrste izbirajo različne tipe voda, od stoječih do tekočih. Ličinke so vodne. Prepoznamo jih po dobro razviti glavi, treh parnih nog na oprsju, trahealnih škrgah na zadku in kaveljcih na koncu zadka. Po načinu življenja ličink se vrste med seboj močno razlikujejo. Nekatere iz žlez slinavk spletejo tulec, v katerega zataknejo kamenčke, polžje lupine ali narezan rastlinski material. V taki lupinici sta en ali dva zračna mehurčka, ki zmanjšata težo hišice in olajšata gibanje živali. Druge iz slinavk spletejo različno oblikovanje mreže, v katere lovijo plen, ki ga prinaša voda, spet tretje pa so prostoživeči plenilci. Zrela ličinka se zabubi. Po končani preobrazbi zleze iz bube na kopno, kjer se levi v odraslo in krilato žival. Večina naših vrst živi eno leto, od tega le približno en mesec kot odrasle. Ličinke so pomemben sestavni del bentoških združb v celinskih vodah in indikatorske žuželke.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.