Kot ostale suhe južine tudi ploske matije prepoznamo po široko spojenem glavoprsju (prosomi) in zadku (opistosomi), ki skupaj oblikujeta trup ovalne oblike. Glavoprsje sestavlja šest med seboj zlitih členov, ki so na hrbtni strani prekriti z enotnim karapaksom, za razliko od večine ostalih suhih južin pa ima ploski matija dorzalno zlite tudi člene zadka. Na glavoprsju je šest parov okončin. Prve so, kot pri ostalih suhih južinah škarjaste pipalke (helicere), s katerimi lovi plen. Drugi par so kratki pedipalpi, ki jih uporablja kot tipalnice. Sledijo štirje pari hodilnih nog. Te so pri suhih južinah pogosto zelo dolge in tanke, kar pa ni znak za prepoznavo skupine. Poznamo namreč tudi kratkonoge vrste, med katere sodi tudi ploski matija. Ploski matija je srednje velika suha južina in zraste do dobrih dveh centimetrov. Telo je izrazito sploščeno in usnjato, glavoprsje je podaljšano v nekakšno kapuco iz dveh rogljev, kratke pipalke in obustne dele pa ima nameščene v vdolbini pod ustno gubo.
Ploski matija se prehranjuje s polži. Gre za talno vrsto, zato je njegovo telo pogosto prekrito z drobci zemlje, ki se lepijo na njegovo zunanjo površino. Je nočna vrsta, ki se podnevi zadržuje pod kamni ali listjem. Rod naseljuje južno Evropo, severno Afriko in Kavkaz.
Pri projektu sodelovali tudi študenti Vito Ham, Vesna Jurjevič, Gaj Kušar in Adrijan Samuel Stell Pičman.